ponedeljek, 10. maj 2010

Čips s parmezanom! Kaj???

Tale je pa popolnoma slučajno ratu. Popolnoma iz trenutnega navdiha! :) Ja, zdej pa trpim, ker ga je treba večkrat delat, ker so navalili na njega "ko mutavi na telefon"! No ja...sej ni tko grozno, samo rabiš živce imet, ker je rahlo zamudna priprava. Pa še tale informacija; gor potresamo kar se nam pač zahoče, ni pa nujno, da je glih sol in poper. Probali smo že s timijanom, mešanico začimb za sir, ipd...dajte domišljiji prost lauf!

Gre pa takole...

Za vsakega grickača, recimo, dva srednja krompirja...da ne bo preveč! :)
Za vsako šnitko krompirja, šnitka parmezana ali kakšnega sorodnega sira
Sol iz solin, ker ima precej boljši okus kot navadna
Sveže mleta mešanica popra
Olivno olje
Putrček

Zdaj pa navalimo na seckanje krompirčka. Jaz to napravim tako, da je cirka 2 milimetra tanek. Parmezan ravno tko narežem na tanke rezince, pa ni treba da so glih take, da se skoz njih vidi... Ko končamo z rezanjem krompirčka in sirčka, vzamemo kar se da veliko teflonasto ponev; beri, večja ko je, manjkrat bo treba refill delat... Na njej segrejemo res droben košček masla in žličko olivca. Ko je vse lepo zakurjeno na eno srednjo temperaturo, začnemo gor zlagat kromirjeve rezince. Pečemo po občutku, lepo počasi, da se rezinice lepo obarvajo. Obrnemo jih, ko nam je barva všeč in na vrh položimo še rezinco parmezana. Opečemo do željene barve še drugo stran in zložimo na papirnato brisačo, da se malo odoljijo, ter po okusu potresemo s soljo in sveže mletim poprom. Tako, ta prva runda slinocedilcev lahko navali!

V primeru, da boste imeli veliko krompirja, bo treba vmes, med posameznimi refill-i ponve, dodajat putrček in oljček...

Pa dober lauf!

petek, 23. april 2010

Šparglji, Shitake, Fuži, Aaaaaahhhhhhh....poezija....

Drži ku za prbitu...šparglje obožujem! No, tole se mi zdi pa sploh eden od najtabolših receptov za te slastne zelene štangice! Pa še simpl je, pa hit narjen. Moram pa priznat, da ob prvem srečanju s tem receptom, nekje na netu, pozabil kje, sem bil hudo presenečen nad kombinacijo špargljev s shistakami. Potem je pa moj firbec premagal začudenje in smo moral zadevo po čimhitrejšem postopku zdegustirat. Ja...efekt cele zadeve je bil pa vsesplošno navdušenje, glasno cmokanje ter, na koncu, obilno oblizovanje; sebe in krožnikov! A vidte, pa človeku še pomivat potem ni treba! Zmaga na celi črti! ;) Tkole gre tale umetnija...

Pol kilce špargljev - jst denem ta zelene od Marn-a, če mate pa divje potem pa oh in sploh...
15 dkg shitake gob, svežih. Jst dam dobro polovico tiste plastične škatle, v katerih jih prodajajo
Nekaj tankih šnitk dobre mesnate kraške pancete
Fuži. Kolk? Kolkor vam srce poželi! :)
1 čebula, drobno nasekljana
3 stroke česna, speštanega
1 liter zelenjavne jušne osnove
Slab deci suhega, belega vina, pa naj bo kak dišeč...
Olivno olje
Sol, po potrebi
Pamezan ali pa Grana Padano ali kaj podobnega po okusu

Vzamemo jušno osnovo, ji dodamo za kako žlico lepo dišečega olivca, zavremo in namočimo notr šparglje. Na hitro pokuhamo, recimo 5 minut, ter šparglje polovimo iz juhe nekam na en krožnik. Pozor, juhe ne zlivamo stran, ker se bodo notr naplavali še fuži, jo pa pustimo na toplem! Zdaj nam v eno konkretno ponev pade spet malo olivca, ter tista nasekljana čebula, ki jo obračamo toliko časa, da postekleni potem pa ji dolijemo nekaj tiste juhice in kuhljamo približno 10 minut, tako da se vse skupaj malo povre. Zdaj pritaknemo notr še shitake pa spet nekih 5 minut obračamo na zmernem ognju. Ko se gobice rahlo omehčajo, dodamo šparglje in česen ter zalijemo z vinom. Vse skupaj na malo močnejšem ognju obračamo še nekaj minut, tako da se vsi okusi lepo premešajo in stvar dobi ta pravo konsistenco. Na koncu dodamo še šnitke pancete, premešamo in ugasnemo. Jasno, nekje med tem smo, v tisti jušni osnovi, skuhali tudi fuže, tako da je vse naenkrat pripravljeno in primerno vroče za serviranje. Pri testeninah res velja, da so najboljše tisti moment, ko padejo s kropa na krožnik. Ko imamo vse skupaj poservirano po krožnikih, na vsakega stresemo še nekaj, ko list, tankih šnitk parmezana in rahlo pokapamo z dobrim svežim olivcem! Zraven pa v kozarce, ta isto, dišeče belo vino, ki smo ga privoščili tudi špargljem v ponvi. Nam je šel odlično od ust novozelandski Sauvignon Blanc! Pa dobr lauf!

četrtek, 22. april 2010

Saltimbocca na špinačni posteljci


Nad saltimbocco me je pred kratkim navdušil prijatelj Tadej, mojster kuhinskih umetnosti in še posebej specializiran za pripravo raznovrstnih domačih testenin. Beseda je postala dejanje, saj sem doma kot po naključju imel ravno nekaj luštnih tankih telečjih zrezkov, domače šparglje s katerimi nas zalaga Anže in čudovito špinačo, ki ti jo v Ljubljani dostavi kar na dom Zeleni zabojček.


Torej kaj potrebuješ

Zrezki
telečje zrezke - narezane na tenko in malo manjše
Pršut - enako število kot zrezkov
žajbelj
zobotrebce
olivno olje
belo vino
maslo
zeleni poper
sol

Špinača

špinačo
slan krop
olivno olje
2 stroka česna
sol
poper

Špinačo na kratko pokuhaj (3 minute) v vrelem slanem kropu in jo nato odcedi ter prelij z mrzlo vodo, da ostane lepe zelene barve. Daj na stran, da v miru počiva, medtem pa pripraviš zrezke. Če so še nekoliko debeli jih sploščiš, kar z roko. Nato na vsak zrezek daj eno šnitko pršuta in en list žajblja. Če so zrezki lepo suhi, se bo pršutek kar sam lepo prilepil na zrezek, lahko pa ga fiksiraš z zobotrebcem. V ponvi segrej olivno olje in na njem opraži cela stroka česna do orehove barve. Česna nato vzami iz ponve in dodaj špinačo, ki jo opražiš, vendar ne predolgo in malo soliš ter popopraš. Tako sotirano špinačo daj v posodo in na toplo v pečico (75°C). V isti ponvi nato segrej olivno olje in na vročem olju na hitro opeci zrezke. Najprej na tisti strani na kateri je pršut. Ko so na hitro opečeni (na vsaki strani morda kako minuto), jih shrani na toplo v pečico. V olje, ki je ostalo v ponvi daj malo belega vina in zelen poper iz slanice. Dodaj sok pol limone in počakaj, da tekočina nekoliko povre. Na koncu malo posoliš in dodaš kosme mrzlega masla, ki omakico lepo zgosti.
Na krožniku naredi posteljico iz špinače, nanjo postavi zrezek (ki ga, če želiš, malo posoliš - jaz ga nisem, ker je že pršut zame dovolj slan) ter prelij z limonino omakico. Ja, pa ne pozabi izvleči zobotrebce!
Zraven lahko pripraviš za prilogo poljubne testenine. Jaz sem v tem primeru naredil svedrčke s šparglji.
pa dober tek :)

sreda, 21. april 2010

Ta simpl pa ta dobra koruzno cvetačna župca

Tole je pa simpl ko hudič, pa dobr tud prbližno tolk! Kadar koli kuhate zelenjavo, od cvetače, al pa brokolija pa do pravzaprav česarkoli zelenjavnega in vam na koncu ostane zelenjavna voda pa kak perje, lahko oboje odlično porabite. Plan kuharije je čisto preprost!

Voda od zelenjave
Kakršnokoli perje od cvetače ali kake druge zelenjave...
Par cvetk kuhane cvetače ali pa brokolija
Pločevinka mlade koruze - zrna, jasno...
Koruzna moka - je prima, če je malo bolj na grobo zmleta
Smetana za kuhanje
Olivno olje
Muškatni orešček

Vodo od zelenjave ter morebitno perje zmeljemo s paličnim mešalnikom. Na olivcu popražimo koruzno moko, dolijemo ta zmiksano vodo s perjem pa notr stresemo tisto pločevinko koruze pa nameljemo gor kar dobr ščep muškatnega oreščka. V tem trenutku se lahko za nekih deset minut zamislimo nad neverjetno preprostostjo recepta potem pa notri vržemo še par cvetk kuhane cvetače ali brokolija, za vsak krožnik žlico smetane, konkretno premešamo in razdelimo jedcem!

In to je to! Enjoy! :)

ponedeljek, 12. april 2010

Gobova župca z ajdovo kašo

Moja ljuba ajdova kaša... Prav hecna zadeva, ampak to je ena od tistih zadev, ki bi jo lahko jedel skoraj non-stop, pa še sam ne vem zakaj...no ja, najbrž zato ker mi je odlična, pa vseeno! Prav firbec me matra a me bo kdaj minilo, da bi jo jedel danes, jutri, pojutrišnjem... Saj je ne delam vsak dan, da ne bo pomote, ker bi me doma najbrž deportirali, se pa trudim, da je vsaj vsakih štirinajst dni nekaj iz nje napravljeno. Dopade se mi tudi zato, ker načeloma ne rabi popolnoma nič drugega kot kako žličko masla, pa sol, poper in vodo in je že odlična. Krasno pade skupaj s kakim naravnim zrezkom ali biftkom, odlična je z gobami, ali pa jo napraviš kar na način rižotke - malo zelenjavce, par koščkov mesa, nima veze a je to piščanec ali svinjina, kar je pač pri roki pa navali narode! Tale vikend je pela gobova juhica z ajdovo kašo, ki pa se zvari takole:

Za štiri lakotne rabimo:

20 dkg ajdove kaše (tule dajem *, pojasnilo glej na dnu, je pomembno!)
1 manjša, drobno nasekljana, čebula, še raje kaki dve šalotki, če sta pri roki
2 stroka speštanega česna
4 poštene frišne jurčke, lahko tudi posušene ali pa kar mešane gobe, kar je pač doma
1 žlica masla
1 žlica kisle smetane na vsak krožnik, ko serviramo
1 ščep majarona
1 lovorov list
1 liter jušne osnove, kakršnekoli že. Lohka je to BIO zelenjavna kocka, še boljš je pa s ta pravo župco
za pošteno žlico nasekljanega peteršilja in še drobnjaka, če ga imate
sol, poper

Denemo na ogenj eno primerno posodo, vanjo pa pade tista žlica masla. Ko se nam maslo stopi in neha peniti, na njega zvrnemo nasekljano čebulo, ter obračamo toliko časa, da začenja dobivati raaahlo barvico. V tem trenutku nam pade notr še kaša, ki pa jo vrtimo samo toliko časa, da malo postekleni; kako minutko, recimo. Stresemo noter še speštan česen, potresemo s sveže namletim poprom in parkrat obrnemo, da lepo zadiši ter vse skupaj zalijemo s tisto, kakršnokoli že, župco. Takrat potresemo še s ščepcem majarona in dodamo lovor. Kaša se načeloma kuha nekih 20 minut, najbolš pa je, da jo sproti pokušamo, tako kot pri testeninah. S pokušanjem nehamo, preden vsega skupaj zmanjka, da si ne bomo preveč poparili ust, pa da še za ostale lakotnike kaj ostane! Ne...nisem pozabu na gobe. Z gobami je tako, da nam lahko padejo notri v vodo, ko se kaša že kuha, lahko jih na maslu prepražimo čisto na začetku, preden prepražimo čebulo in jih poberemo ven, da ne bodo preveč skuhane, lahko pa jih popražimo čisto posebaj in stresemo na koncu v napravljeno juhico. Tukaj so mnenja različna. Meni je osebno všeč, da jih do željene strukture prepražim pred čebulo in potem vzamem ven s posode, pa dodam čisto na koncu v pripravljeno juhico, vi pa kot želite! :) Vsekakor, ko je juhica pripravljena, na njo stresemo še nasekljan peteršilj in drobnjak, denemo na krožnike ter vsakemu notri zvrnemo še za žličko kisle smetane! :) Pa navali narode!

* Še tale razlaga. Lepo vas prosim, da preden kašo kupite, pogledate njen izvor in sicer iz večih razlogov. Prvi je ta, da je prekmurje ponavadi polno odlične ajdove kaše in ne vem zakaj bi človek kupoval uvoženo s kitajske (s tole s kitajske sem se nat... tudi jaz, kljub temu, da je bila embalaže od znane slovenske firme, zato pozor!), drugi je pa tudi zelo pomemben, če cenite okus; tista uvožena namreč niti slučajno nima pravega okusa po ajdovi kaši...kvečemu po plastiki, hehehe! :)

torek, 6. april 2010

Mmmmmmm, dišeča paštica....

Hja....prazniki so bili, a ne? In kako kaj želodčki? Raje ne bi govoru... No in ob takem "filanju" z raznimi, takimi in drugačnimi, šunkami, jajčki in hreni potem meni vseka, da bi jedu nekaj malo bolj tekočega, takega slastnega, na žlico, ki gre precej lažje in še posebaj hitreje, skozi želodček kot vse tiste velikonočne kuharije. Takrat pride na vrsto moja paštica, Ena taka krasno preprosta in hitro narejena juhica, ki prav poboža zmatrane želodčke po takih in drugačnih praznovanjih, pa še več jo lahko človek naredi in je naslednji dan še boljša, da ne rečem, da ti še kuhat potem ni treba in imaš kraaaasen čas za kako drugo stvar počet. Z ženo sva ta čas hitro izkoristila za namakanje v brbotajoči banji s flašo lepo ohlajenega šampanjčka in koščki breskev...poezija ob muziki, vam povem! :)
Pa da neham preveč blebetat in raj povem kako to paštico spacam...

Takole gre. Pogledaš v hladilnik in preveriš kaj se ti valja od suhega anu dimljenega in kaj je od zelenjavce. Načeloma lahko notr pade kar je pač za porabit; klobasa, definitivno panceta ali kak kos pršuta, pa vsekakor koža od enega ali drugega. Lahko tudi kos kakih lepo prekajenih reberc, pač po želji! Pri zelenjavi se držim samo tega, da notri ne dajem gomoljnic (koleraba, zelena, krompir, ipd.).


Recimo za 4 osebe za dvakrat:

2 para prekajenih klobas, narezanih na kolobarčke
za pest na kocke narezane pancete ali bolj mastnega pršuta
koža od zgoraj omenjene pancete/pršuta; naj kar v kosu pade not
1 srednje velika čebula
4 stroki česna
polovica sveže paprike
1 nakockana majhna bučka
2 na kolobarčke narezana korenčka
mleta paprika; jaz napravim mešanico 2 tretini nepekoče, 1 tretina pekoče
žlička moke
1 žlička masti
2 žlici olivca
2 pesti makarončkov; naj bodo neke kratke testenine
pol konzerve pelatov
1,5 dcl suhega belega vina
voda v kateri smo skuhali testenine
poper, sol
lovorjev list
bazilika
majaron
svež peteršilj


V pol litra vode, še boljše, juhe in žlici olivca, skuhamo testenine, jih polovimo ven, tekočino pa prišparamo za kasneje!

Na masti in olivcu nekajkrat obrnemo nakonckano panceto, da zadiši, dodamo drobno nasekljano čebulo s speštanim česnom in poštemo prepražimo; pa ne na preveč vročem ognju, prosim. Jaz med praženjem dodajam po žličko vode, da čebula začne razpadati in ratuje že kar mazava. Ko stvar dobi že tisto gostljato strukturo, padejo notr kolobarčki klobase, korenčka in nakockana paprika. Zdaj vse skupaj potresem s tisto žličko moke, dodam mešanico mlete paprike, ki sem jo pred tem zmešal s čisto malo mrzle vode in nekaj minut, na hitro, obračam da se vse skupaj spet prepraži. Dolijem vino, dodam pelate in bučke, vse začimbe, razen peteršilja ter zalijem z vodo v kateri sem prej skuhal testenine. Kuham nekih 20 minut oziroma toliko časa, da je zelenjava še vedno "al dente". Na koncu zvrnem gor še tiste testenine, pest sesekljanega peteršilja in brž na mizo! Enjoy :)

sreda, 31. marec 2010

Poprovi bifteki »À la jst«

Najprej moram rečt, da me tale recept spremlja že od palčjih nog in mi je še vedno eden izmed NAJ načinov priprave pravega, sočnega, slastnega, za prste polizat, steak-a! Hvala bogu, da tud moja žena deli to mnenje, tako da je stvar kar pogosto na menuju. Po netu kroži precej variant, ki so si v osnovi enake, vsaka pa zna malo po svoje zaviti! Moji slastni »ptički« plavajo v poprovi omaki, ki pa je napravjena z Madeiro namesto s Cognac-om. No ja, okusne zelene bunkice so vseeno prav lepo namočene v Cognac, od trenutka ko pridejo iz trgovine, pa dokler jih vse ne pomalcamo! Dost debate, pejmo kuhat! J


Kaj rabimo za dva jedca:

2 lepo uležana in v paco dana bifteka, cca 18 do 20 dkg

Ena srednja šalotka

Dve žlici zelenega popra

Nekaj žlic goveje jušne osnove

Madeira, po okusu

Nekaj žličk smetane za kuhat

Žlička masla, žlička olivnega olja

Grobo mlet poper

Sol, po okusu


Najprej, kar se »ptičkov« tiče – če kupite kake lepo uležane in v paco dane, bifteke ali pa ramsteke, recimo od mesarije Gregorc iz Murgelj, ki jo hudo toplo priporočam vsem ljubiteljem mesnih užitkov potem z njimi ni potrebno kaj posebej dosti počet, razen, da jih res bogato potresemo s svežim in obvezno grobo, namletim poprom; seveda, s svojo najljubšo mešanico. V primeru, da pa naši »ptički« še niso plavali v paci, je pa toplo priporočljivo, da jih vtaknemo v mešanico olivnega olja in mletega popra, vsaj za kak dan ali dva, preden jih začnemo obdelovat.

Potlej, kar se omake tiče – sila preprosta zadeva. Fino je imet pri roki kako šalotko, ker se najlepše in hitro pretvori v slastno omakico, lahko je pa tudi navadna, bolj majhna čebula. Jaz vzamem po eno srednjo šalotko na dva bifteka po cca 18 dkg, jo res drobno nasekljam, zraven pa vtaknem še strok zmečkanega česna. Vse skupaj denem pražit na žličko masla in žličko olivnega olja za nekaj minut, tako da vse skupaj lepo zadiši. Sedaj dolijem za nekaj žlic goveje osnove in podušim tako, da se začne delati omakica. Tekočino skoraj posušim in dodam dve žlici vloženega zelenega popra, spet malo posušim in zalijem z Madeiro. Madeira je sladka, tako da dozirajte po okusu. Zdaj vse skupaj malo prevrem in dodam še sladko smetano ter dušim toliko časa, da se omaka ravno prav zgosti, pač po okusu.

Vse kar moramo napravit sedaj je, da spečemo naše »ptičke«, za moj okus na »srednje«, oziroma »Medium«, za vaš, pa po volji! »Ptičke« pustimo nekaj minut počivat, ko so pečeni.

»Ptičke« hop na tople krožnike in pošteno oblijemo s poprovo omako. Zraven se krasno poda pire krompir pa tudi kakim širokim rezancem nič ne manjka!

Pa dober tek! J

četrtek, 25. marec 2010

Posipanje s pepelom...spet!

...sam čist na kratko, pa na hitr...glih tolk, da obljubim, da zdej bomo pa res začel malo bolj pisat tale naš blog. V opravičilo le to, da smo bili tam nekje, gor, do vratu, zasedeni z našim podjetjem in je na žalost ostalo bore malo časa še za kaj drugega... "A sad smo se vratili i bit ćemo još bolji!", kot je to dejal dobri stari Bora! :)

Keep the faith in us!