nedelja, 28. september 2008

Slastna pujskova krač'ca

Evo, pa je prišel čas, da še jaz kak recept na najno kuharco fliknem. Je že tako, da nas stvari prehitevajo po levi in po desni, a pride potem tudi kaka prijetna sobota, ko se lahko spet posvetim kakemu receptu. Tale za začetek je tak, sobotni, ko lahko človek poleg kuhe še marsikaj drugega postori. Meni je recimo uspelo (sicer po čudežu) še IKEA zavese obesit. Ampak to je druga zgodba za na kak drug blog (O gradnji sem poskušal in neslavno obupal). Torej zadevca je sila preprosta.

Pujskova Krač'ca.

Ena lepa cca 1,5 kg svinjska krača – po možnosti zadnja
Sol, poper, mleta kumina
1 strt strok česna
2 korenčka
1 čebulca
3 celi stroki česna
½ limone
3-je klinčki in samo prdec pimenta

Krač'co najprej fliknem v pekač, ji dolijem 1/2 litra vrele vode, dobro pokrijem z Alu folijo in postavim v na 220°C ogreto pečico. Takole se je počasi pokuhavala cca ½ urce. Potem sem krač'co vzel iz pečice in ji lepo zmehčano kožo narezal na centimetrske kocke. Krač'co sem natrl s soljo, poprčkom, kumino in strtim česnom. Zravn kračce sem dal na četrtine narezano čebulo (kar z olupkom vred), cel neolupljen česen ter na kose narezan korenček. Za dodatno aromico pa je poskrbela polovica limone, ki sem jo našpikal s klinčki in jo prv tako dodl poleg meska. Čisto nakoncu pa sem dodal še tisti mali prdec pimenta kar po krač'ci. Stvarca je romala v 170°C in se tam potila 3 urce. Vmes seveda nujno polivanje, obračanje in dolivanje vrele vode. Tik pred koncem pa sem Krač'co zalil še z malo piva in prižgal žar, da je skorijca postala prav nežno hrustljava. In to je to. Zraven se je pa izkazalo kuhano kislo zelje, ki sem ga namesto z ocvirki zabelil z na maslu prepraženo zeleno in seveda neženim kuhanim krompirjem. Voila! In seveda, na dobr kozarček ta rdečga ne pozabit (saj veste – razmaščuje krvne cevke...)

petek, 19. september 2008

Oda Weberju

Mislim, da smo večinoma že vsi, kuhci in jedci, dali čez zagato ob ponesrečeno izbranih roštiljih. Saj veste, ono: ali je premajhen(vsaj trdi so po navadi zadosti), ali je napačne oblike(a sem spet pri prejšnji opazki? Ženske, komentar?), ali ne vleče dobro(khm...:) in tako naprej... No, včasih se pač žrtvujemo in za nakup nove "igrače" odštejemo kak cent več. In včasih, se nam ta nakup tudi poplača. Ja in takle je bil moj zadnji. Matr, če nič drugega, fantje iz Apalačev(USA), žare pa znate narest! Poleg ljubezni do sorodstva, vam je stvarnik očitno dal tudi brezmejen smisel za kurjenje(česarkoli že...). Žar je končno zadosti velik, konštrukcija je trdna(beri, ne razpade, ko ga pogledaš), čistiti ga je veselje, pa še pokrov ima, s katerim lahko hrano dimimo. Skratka, odlično. Test smo napravili z zajetnima T-Bone steak-oma, z ljubeznijo pripravljenima in prodanima s strani prijaznih mesarjev iz mesarije Gregorc, Murglje(moram napravit reklamo, ker so poceni, pa še meso je za umret lepo in dobro pripravljeno). Žar je bil celo zadosti velik, da sta šle obe mrcini naenkrat gor. Razkurjena žerjavca, 10 min na vsaki strani, s pokrovom na žaru in poezija na krožnikih je bila pripravljena. Ravno prav rdeča, sočna ko hudič in topljiva v ustih! Vse skupaj narejeno v pol ure, od vrečke do krožnikov...no ja, potem se je pač malo zavleklo, ko pa je zraven tekel še Châteauneuf du Pape....mmmmmmm.....

Lačen pozdrav:)

p.s. Za firbce in potencialne bodoče lastnike neponesrečeno izbranega roštilja; imajo jih v OBI-ju, cene pa so tam nekje od dobrih 5o EUR naprej…glej na vrtnem oddelku.

Our Blog is born! Glory to him!

Čisto na kratko, samo to in popolnoma nič drugega, kot sem zapisal v naslov...no lahko še prevedem: "Najin blog je rojen! Slava mu!"

Kaj drugega? Nič! ...lačen sem...

Over and out